Včasih sem mislila, da je dovolj, da učence nekaj naučim, jim posredujem znanje. Zdaj ugotavljam, da je treba z njimi najprej stopiti v odnos, da se povežemo, in takrat gre vse lažje. Ko začutijo, da si na njihovi strani, da gremo skupaj v isto smer, so pripravljeni narediti marsikaj tistega, kar jim drugače ni ljubo.
Učiteljice niso le učiteljice, ampak so v razredu še zdravnice, sodnice, odvetnice, policistke, včasih pa tudi frizerke, pravi Ines Darovec.
Kot geograf učencem želi, da bi potovali in opazovali. »Da bi se počutili, da so del tega sveta. Da bi občutili, da je naš planet res nekaj vrhunskega. Da ne bi hodili na izlete s slušalkami v ušesih in telefoni pred nosom, ampak da bi opazovali okolico, naravo. Da bi videli, kaj se dogaja. Da je svet lep.«
Doma otroci uporabljajo tehnologijo, ampak na nepravi način. Ogromno je uporabe na mobilnih telefonih, računalnika pa ne znajo uporabljati. Zato se mi zdi ključno, da jih v šoli tega naučimo. Ker to so kompetence, ki jih bodo v življenju potrebovali.
Imamo fantastične dijake, ki so motivirani, aktivni, vedoželjni in zlasti srčni. To zadnje je pomembno poudariti, ker se mi zdi, da se dostikrat za oznako elitna šola portretira, kot da sem hodijo neki hladni, egocentrični ljudje, pa so nove generacije vsakič znova presenečene, kako je prav nasprotno.
Učiteljica Katja Pristušek: »Najlažje je reči, on je težek, nemogoč … Vedno se vprašam, kaj lahko sama naredim, kaj me lahko nauči tak otrok.«
Simona Burkeljca poučuje že 23 let in ugotavlja, da se otroci niso spremenili, da še vedno radi pojejo in glasbeno ustvarjajo, če le učitelji uberejo prave pristope.
Iza Javornik se ne boji novih tehnologij in je kljub mladosti pravzaprav učiteljica starega kova. Vztrajna, zahtevna, hkrati pa se otroci radi izgubljajo v njenem objemu.
Annmarie Saša Prah pravi, da je most med umetnostjo in klasičnim poučevanjem nekaj krasnega.
»Kot učitelj nisi več edina avtoriteta v razredu, ampak enakovreden udeleženec. Ves čas imamo evalvacije, da ugotavljamo morebitne vrzeli v znanju. Če nečesa ves razred ne razume, to pomeni, da tega nisem dobro razložila in da morajo vsi še enkrat slišati vse.«
Simona Šarlah zagovarja poučevanje z veliko akcije, otroke navaja na aktivno poslušanje in razmišljanje s svojo glavo.
Erika Lapornik, učiteljica na osnovni šoli Ivana Cankarja v Trbovljah, pravi, da je njena supermoč širok nasmeh, otrokom pa se poleg tega zna približati tudi z lutkami.
Učitelj na osnovni šoli v Stranjah je eden tistih, ki dokazujejo, da lahko do otroških src prideš tudi pri izbirnem predmetu in celo pri popoldanskem krožku.
Učitelj angleščine na kamniški osnovni šoli Frana Albrehta Luka Lavrin ugotavlja, da je disciplina otrok nuja. Tu mu pomagajo kar učenci sami, ki so tudi sami določili »kazni«. Ena izmed njih je deset sklec.
Učiteljica Karmen Zupanc pravi, da je njena velika naloga, da privzgaja otrokom ljubezen do jezika. »Če jaz kot učiteljica slovenščine tega ne bom počela, kdo pa bo?« se z nasmehom sprašuje. In dodaja, da je to danes, ob vseprisotni angleščini, vse težje.
Vanja Zuljan je učiteljica z izjemno empatijo in občutkom za otroke, ki stavi na pogovor in na odnose.
Vanja Kolar Ivačič je učiteljica, ki obožuje naravo, zato je narava, zlasti gozd, velikokrat njena učilnica. Hkrati je neskončno radovedna, zato so njeni otroci deležni tudi vseh novosti, ki jih prej sama preizkusi in premišljeno vpelje v pouk.
Učiteljica španščine na Ekonomski šoli Ljubljana poudarja predvsem prednosti formativnega spremljanja. Pri tem je ključna povratna informacija za izboljšave, s tem pa dijaki pridobivajo vedno več znanja.
Anja Fideršek pravi, da so napačni odgovori ključ do uspeha. Tudi zato otroke spodbuja, da povedo svoj odgovor,
Ana Kolarič se drži načela, da morajo otroci vedeti, zakaj se učijo, razloge in smisel iščejo skupaj.
Učitelj je celota. Zelo mi je pomembno, da učencem ne skrivam čustev. Včasih je učitelj tudi slabe volje, žalosten, velikokrat pa se veselimo in si povemo kakšno šalo.
Ko se je Laura Mohorko Kumer odločila za študij pedagoške smeri, si je rekla, da mora učencem pokazati, kako se najlažje učiti. Rečejo ji, da so si trikrat prebrali, pa kako to, da danes ne znajo. Učenje ni zgolj prebiranje. Zato jim zgodovino predstavlja kot zgodbo.
Jožica Frigelj ponosno pove, da bodo njeni petošolci v angleščini zlahka naročili tudi najbolj prefinjene jedi, in opozarja na nujne izboljšave v šolskem sistemu. Tokrat jih je predstavljala že desetemu ministru.
Katja Cuderman, srčna učiteljica, ki je učilnico spremenila v dnevno sobo, ustvarjalnico, glasbeno sobo, knjižnico …
Nataša Zaletelj poudarja pomen razvijanja čustvene inteligence, sproščanja, humorja in optimizma.
Nataša Šefer že 35 let poučuje najmlajše učence. Z gozdno pedagogiko je odkrila, da je najboljša učiteljica narava.
»Pogosto sem presenečena, koliko učencem pomeni preprost pogovor, v katerem lahko izrazijo svoje mnenje, občutke …«
Hedvika Lopatič, učiteljica športa za otroke v oddelkih s prilagojenim programom na OŠ Brežice.
Simon Purger uči s pogovorom, želi, da otroci razmišljajo in – ključno – da izrazijo svoje mnenje.
Uroš Ocepek spodbuja inovativnost, z njim dijaki ustvarjajo računalniške igre in napovedujejo rezultate na Evroviziji.
Jože Senekovič učence že leta navdihuje s pozitivnim pristopom, ki mu ne manjka humorja.
»Poskušam se otroku čim bolj prilagoditi in ga vzpodbujati, da dosega majhne zmage.«
Adriana Gaberščik v pouk vnaša kulturno dediščino, otroke pa navdušuje
Denis Hofman uči prek igre, sproščeno in s spodbudami, da
Mateja Jelen poučuje brez delovnih zvezkov, brez nalog, a z
Tamara Slana sama snuje igre, ki otrokom pomagajo pri učenju,
Urška Jaroš poudarja pomen športa in gibanja, saj je to
Mateja Marčun ne mara tišine, delovnih zvezkov, prisega na moč
Nermin Bajramović se učencem v pogovorih pusti odpeljati in jih
Marjetka Pfajfar z igrami uči nepravilne glagole in ne preverja,
Tanja Jankovič uči z zgodbami in matematično štafeto ter umirja
Mojca Milone spodbuja inovativnost in iskanje rešitev za probleme, ki
Katarina Klajn išče poti do učencev z različnimi projekti in
Darja Rovšek poučuje z veliko gibanja, inovativnimi nalogami, sešitimi črkami
Ana Mlakar Furlan poučuje angleščino brez delovnih zvezkov, domačih nalog,
Tatjana Rupnik Hladnik poudarja pomen igre, s kamišibajem pa odpira
Polonca Torkar Leban otrokom širi obzorje z dodatnimi dejavnostmi, ki
Irena Humar Kobal poudarja, da so v razredu vsi učenci
Larisa Štoka poučuje s pesmicami, zgodbami, pogovorom in opozarja na
Urška Kovač Grad poučuje s konkretnimi primeri, izkušnjami iz narave
Učenci Anite Mirjanić, učiteljice zgodovine in etike, si želijo sprememb
Nina Strlič priznava, da so njeni predmeti zahtevni, a z
Natalija Rak poudarja, da želi učencem pozornost usmeriti predvsem v
Mohor Demšar, Svobodna Waldorfska šola Kurešček
Web: uciteljsem.si
Telefon: +386 82 051 350
E-pošta: uciteljsem@amcham.si
© 2019 – 2023 | AmCham Slovenija | Vse pravice pridržane | Izdelava in oblikovanje Izi2Splet |
