Imamo fantastične dijake, ki so motivirani, aktivni, vedoželjni in zlasti srčni. To zadnje je pomembno poudariti, ker se mi zdi, da se dostikrat za oznako elitna šola portretira, kot da sem hodijo neki hladni, egocentrični ljudje, pa so nove generacije vsakič znova presenečene, kako je prav nasprotno.
Učiteljica Katja Pristušek: »Najlažje je reči, on je težek, nemogoč … Vedno se vprašam, kaj lahko sama naredim, kaj me lahko nauči tak otrok.«
“Biti je učitelj je najlepši in hkrati najtežji poklic na svetu. Imaš možnost, da mlademu človeku daš neka znanja, veščine in izkušnje, s katerimi je on potem uspešen v življenju. Ni potrebno, da je znanstvenik ali vrhunski športnik. Dovolj je, da je dober in pošten človek.”
“Vsakodnevno me dijaki opominjajo na neverjetno moč in prodornost, ki ju imajo mladi razmišljujoči možgani. A jih družba tako rada označi za nezainteresirane. In biti učiteljica pomeni videti, da temu ni tako.”
“Biti učitelj ni le služba, temveč privilegij, ki mi omogoča, da posredujem znanje in vzgajam učence, da rastejo ter izkoristijo svoje potenciale.”
“Potrebno se je prilagajati spremembam, prenehati s prstom kazati na druge in se vedno vprašati: Kaj lahko sama/sam naredim, da izboljšam situacijo?”
Simona Burkeljca poučuje že 23 let in ugotavlja, da se otroci niso spremenili, da še vedno radi pojejo in glasbeno ustvarjajo, če le učitelji uberejo prave pristope.
Iza Javornik se ne boji novih tehnologij in je kljub mladosti pravzaprav učiteljica starega kova. Vztrajna, zahtevna, hkrati pa se otroci radi izgubljajo v njenem objemu.
Annmarie Saša Prah pravi, da je most med umetnostjo in klasičnim poučevanjem nekaj krasnega.
»Kot učitelj nisi več edina avtoriteta v razredu, ampak enakovreden udeleženec. Ves čas imamo evalvacije, da ugotavljamo morebitne vrzeli v znanju. Če nečesa ves razred ne razume, to pomeni, da tega nisem dobro razložila in da morajo vsi še enkrat slišati vse.«