Mojca Mihelič, ravnateljica Osnovne šole Danile Kumar in predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije, z navdušenjem govori o potencialu slovenskega šolstva. Verjame, da kakovost našega javnega šolstva ostaja eden od temeljev družbe, ki otrokom omogoča dostop do znanja in razvoja. »Slovenija je prepoznana kot ena najbolj otrokom prijaznih držav, ne samo zaradi šolskega sistema, ampak tudi zaradi dostopnega zdravstva in drugih javnih servisov. Z vzgojo in izobraževanjem otrok neposredno vplivamo na našo prihodnost,« pravi.
Kot ravnateljica se zaveda izjemnega vpliva, ki ga imajo učitelji na življenje otrok. »Dober učitelj v vsakem otroku prepozna njegove prednosti, ne glede na ocene. Hkrati pa lahko slab učitelj povzroči škodo generacijam. Ravnatelji imamo ključno vlogo pri tem, da spodbujamo dobre učitelje in jim dajemo prostor za kreativnost,« razmišlja. Dodaja, da je večina učiteljev predanih svojemu poslanstvu, a je naloga ravnateljev tudi v tem, da podprejo tiste, ki še iščejo svoj polni potencial.
Poklic ravnatelja je danes bistveno bolj zahteven, kot je bil v preteklosti. »Pritisk družbe je velik – od pričakovanj po pravnem in finančnem znanju do odgovornosti za učence in zaposlene. Če je včasih veljalo, da je funkcija ravnatelja nekaj stalnega, danes mnogi že po enem mandatu odnehajo zaradi preobremenjenosti,« pojasnjuje. Kljub temu pa verjame, da je povezovanje med ravnatelji ključnega pomena, saj izmenjava izkušenj omogoča boljše soočanje z izzivi. »Ravnatelji smo močni, ko delujemo kot skupnost. Vsak ima svoje prednosti, in ko združimo moči, postanemo najboljši,« poudarja.
Njena vizija prihodnosti slovenskega šolstva temelji na holističnem pristopu. »Učenci danes razmišljajo celostno in imajo krajšo koncentracijo. Šolski urnik, ki temelji na ločenih 45-minutnih urah, ne sledi več njihovim potrebam. Glasba, umetnost in telesna vzgoja bi morali biti temelj šolskega sistema, saj otroke učijo sodelovanja, ustvarjalnosti in discipline,« meni. Hkrati pa poziva k bolj pogumnim prenovam učnih načrtov, ki bi mladim omogočale, da razvijejo veščine, potrebne za prihodnji trg dela.
V svojem sporočilu ravnateljskim in učiteljskim kolegom poudarja pomen njihovega dela: »Dragi kolegi, mlajši, neizkušeni, izkušeni, zreli, obupani, vredno je. Vredno je zato, ker lahko vplivamo na to, kako funkcionirajo naše šole in vrtci. Vredno je, ker imamo vsak dan opravka z učitelji, ki jim nudimo oporo, kjer ne mislimo namesto njih, ampak jim dajemo vedeti, kako pomembni so in jih ščitimo pred norostmi zunanjega sveta. Vredni smo, ker varujemo to čudovito šolsko okolje, kjer so otroci lahko zelo drugačni kot so doma, kjer otrok ni individuum, pa vendar ohrani svoje individualne posebnosti. In prav taki so tudi učitelji – del naše skupnosti, a z vsemi svojimi individualnimi posebnostmi. In zato, dragi kolegi, kolegice, ravnateljice, ravnatelji in vodstva šol – pomembni smo, tega se moramo zavedati. Včasih je dobro razmisliti tudi o tem, da je vredno ravno zaradi našega prispevka k prihodnosti skupnosti in s tem tudi nas samih.«
