»Biti učitelj je zanimiv, ustvarjalen in kreativen poklic in je plemenito poslanstvo. V eni osebi moraš biti hkrati animator, voditelj, pravljičar, raziskovalec, kuhar, zdravilec, psiholog, sociolog, didaktik, športnik, glasbeni navdušenec, pevec, slikar, igralec, režiser, scenograf, plesalec, velikokrat pa tudi čarodej.«
Zalka že 30 let kot učiteljica uživa, saj ima pester in zanimiv prav vsak dan v šoli, kajti »otroci so radovedni, edinstveni, polni presenečenj, iskreni, pristni, nepredvidljivi, polni pozitivne energije in predvsem ustvarjalni.« Po srcu je naravoslovka in rada v učilnico prinaša stvari iz narave, iz vsakdanjega življenja, velikokrat v šoli tudi kaj skuhajo in spečejo. Pri svojem delu zagovarja pozitivno naravnanost, poštenost, iskrenost, prijaznost in spoštljivost, otroke spodbuja in sprejema z vsemi njihovimi plusi in minusi in uživa v njihovem napredku. »Svoje otroke doma in učence v šoli učim vztrajnosti, vedno jim pravim, da ne smejo nikoli, res nikoli, uporabljati besede »Ne morem«, vedno morajo reči »Poskusil bom!« pravi Zalka, ki meni, da je ključna naloga učitelja in šole učencem omogočiti, da se učijo in rastejo s svojo hitrostjo, omogočiti take pogoje, da vsak učenec napreduje, gradi svoje znanje in osebnost. »V šoli bi se morali učiti spoštovanja do soljudi, živali, narave, naše kulturne in naravne dediščine in otroke bi morali učiti hvaležnosti. Največ se učimo z zgledi, zato mora biti tak najprej učitelj, njegovi kolegi, ravnatelj, drugo osebje na šoli,« še pove.
V svoji praksi hrani kar nekaj stvari, »ki jih ne bom nikoli pozabila, ki svetijo kot rumena sonca in grejejo spomine.« Tako je z učenci izpeljala naravoslovno noč z opazovanjem zvezd in spanjem v šoli, raziskovala vodne vire, brskala po starih legendah kraja, sodelovala z različnimi društvi in organizacijami, pri čemer so nastajale tudi slikanice, knjige, glasila. Nepozaben je bil indijanski tabor, ki ga je pripravila za tretješolce in k sodelovanju pritegnila še starše. Trenutno sodeluje v projektu haiku in napiše tudi kakšno pravljico, prepričana pa je, da »moramo malim glavam le pustiti, da so kreativni, izvirni, da ustvarjajo sami, nikakor jih ne smemo preveč usmerjati in voditi.«