»Biti učiteljica mi vsak dan predstavlja izziv, ker te otroci vedno znova presenečajo, naučijo česa novega, popestrijo dan, postavijo pred izzive. To moramo le videti in izkoristiti. Biti moraš dosleden, odgovoren in sočuten. S svojimi dejanji moraš biti dober zgled.«
Klavdija predano išče nove, zanimivejše načine poučevanja, saj se ji klasičen način za današnje učence ne zdi primeren. K delu pristopa resno, zagovarja avtoriteto in spoštljivost, prilagodljivost in iznajdljivost ter postavljanje meja. Sledi učnim ciljem na učencem zanimiv način: »Ko sem ugotovila, da učenci pri pouku niso motivirani, je bil to zame znak, da nekaj spremenim. S poučevanjem na prostem bi rada, da bi učenci do znanja prišli preko gibanja, izkušenj, da bi bilo znanje uporabno in dolgotrajno.«
Ker je gibanje človekova nuja za zdravo življenje, za umiritev stresa, ki se kaže tudi pri učencih, so vedno večkrat na učne ure hodili na prosto – najprej na šolsko igrišče, dvorišče, nato pa v park, staro mestno jedro, travnik, gozd… Nastal je Gozdni dan: »Ta način poučevanja mi je blizu in upam, da ga bom lahko razvijala, nadgrajevala in nadaljevala tudi v prihodnje, zaradi učencev in mene same,« poudarja Klavdija. Skupaj s sodelavko Gozdni dan izvajata enkrat tedensko, ne glede na vreme, usvajanje učnih ciljev vseh predmetov poteka v naravi, največkrat v gozdu. Poslušajo pravljice, iščejo nasprotja, zapisujejo črke v blato, pesek, sneg, iščejo geometrijske like in telesa, sestavljajo račune, rešujejo probleme, spoznavanje okolja poteka ves čas. Narava daje navdih tudi za glasbo in umetnost. Kljub dobri pripravi se načrt na terenu marsikdaj spremeni, še pove Klavdija: »Če nam pot prekriža kaj nenačrtovanega, in to ni malokrat, izkoristim ponujeno priložnost in spremenimo plan. Učenci se učijo preko izkušenj, z raziskovanjem, opazovanjem in se gibajo na svežem zraku. Na prostem.«
