»Drzni si biti svoj najboljši jaz, ob tem pa izbiraj prijazno in bodi dobrotljiv.«
O učiteljici Vanji Kolar Ivačič imajo številni povedati veliko lepega. Začenši z njenimi učenci in učiteljskimi kolegi. Opišejo jo kot mojstrico inovativnega, kreativnega pouka in digitalnih pripomočkov, ki v ospredje svojega razreda vedno postavlja učenca. Znotraj svoje učilnice zagotavlja sproščeno in podporno učno okolje, osvetljuje cilje ter osmišlja znanje in razvoj spretnosti. Motivira. Vzpodbuja. Usmerja. Predvsem pa v vsakem učencu išče priložnosti. »Biti učiteljica je zame dar biti z največjim zakladom človeštva, z otroki. Jih s spoštovanjem in zaupanjem spoznavati, opogumljati in voditi k napredku in dosežkom, ki jih zmorejo.«
Njen način poučevanja je raznolik, vedno pogosteje projektno naravnan, a vedno osredinjen na učenca. »Začnem s ciljnim načrtovanjem, se naslonim na predznanje razreda kot celote in nato skupaj z učenci izberemo učno pot proti znanim in osmišljenim ciljem.« Celotno načrtovano učno pot pa Vanja rada konkretizira, jo poveže z gibanjem, včasih podpre s sodobno tehnologijo in če je le možno, pouk izvede v naravi ali s prilagoditvijo pohištva v učilnici.
Vanja za sebe pravi, da v razredu velikokrat postane kot orel, ki kroži od zvezka do zvezka, dodatno vzpodbuja in usmerja učence k izboljšavi. Pri svojih učencih pa dopušča napake in se trudi, da bi jih učenci ozavestili, o njih razmislili ter našli način, da se podobno ne bi dogajalo v prihodnje. V odnosu do svojih učencev vzgaja zaupanje. Učenci, kot pravi Vanja, vedo, da se lahko vedno obrnejo nanjo, da ne bo sodila, ampak se bo zavzela zanje. Če pa besede gre lažje napisati na papir, je v učilnici tudi nabiralnik »Želim, da moja učiteljica ve«. »Vzpodbujam sodelovanje in sprejemanje drugačnosti. Mi vemo, da je svet veliko bolj zanimiv, če smo različni. Imamo slogan »izbiraj prijazno«. V ta namen imam v razredu nabiralnik Strašno prijaznih dejanj, listke s prijaznimi besedami učencev po stenah in pohištvu. Trudim se, da drugačnost sprejemam in svoje pristope in učenje kar se da individualiziram.«
Je učiteljica dnevnih rutin. Njeni učenci vsako jutro vedo, da si morajo pripraviti učna gradiva, da pripravijo razred, napišejo datum in prezračijo učilnico. Dan nadaljujejo z 10 minutnim jutranjim branjem in zapisom v bralni dnevnik o prebranem. »Prav tako vsak dan doma samostojno delajo nalogo v matematični dnevnik, začeli so s petimi računi poštevanke, ki so jih sami sestavljali z lastno izdelanim pripomočkom. Zdaj imajo en dan v tednu deljenje z ostankom, druge dni pa zaokroževanje, merjenje, geometrijo, avtentične naloge povezane s finančno pismenostjo. En dan je rezerviran za sestavljanje lastne besedilne naloge, ki jo reši sošolec. Seveda te naloge vsak dan pregledam ali si pregledajo drug drugemu.«
Učilnica v šoli OŠ Bistrica ob Sotli, v kateri poučuje Vanja, je polna učenju podpornih stvari. Na stenah so listki s prijaznimi besedami, pravila kvalitetnega pozdrava, pet vrst različnih zemljevidov in ogledalo, da se lahko učenci spomnijo, kako so čudoviti. Imajo tudi sprej proti strahu, ki diši, knjižnico z revijami in knjigami, matematični kotiček in likovno galerijo. »Na mizicah so škratki. Takšni, ki so si jih učenci sami izdelali iz nogavic, blaga, volne, polnila in riža. So vedno v šoli, da jim lahko zašepetajo svoje težave, skrbi ali pa navdušenje, ko si še ne upajo zakričati preveč na glas. Včasih pa si kakšen škratek zaželi, da ga učiteljica odnese na okensko polico, ker ga moti, ko učenec preveč klepeta ali se neugodno počuti, ker je miza preveč razmetana. Ampak pride kmalu nazaj, ker pogreša svojega učenca. V razredu sta tudi dva nabiralnika. V enem zbiramo strašno prijazna dejanja. Pri vsaki razredni uri izberemo dva zmagovalca, eden je pohvaljen, ker je napisal največ listkov, opazil največ prijaznih dejanj, drugi je pohvaljen, ker jih je največ naredil. Drugi nabiralnik je namenjen meni, učiteljici, da vanj oddajajo vse tisto, kar želijo, da učiteljica ve, pa ne želijo povedati na glas pred drugimi.«
Vedno stremi k iskanju novih inovativnih pristopov, dobrih praks, zato se nenehno izobražuje tako doma kot v tujini. Za njo je uspešno usposabljanje za šolsko mediacijo in učenje skozi igro NTC, usposabljanju preko Cmepiusa ter nekaj uspešnih mooc-ov. Vse naučeno pa rada deli tudi s svojimi sodelavci, kot tudi širše po Sloveniji in Evropi v okviru raznih projektov.
»Življenje učitelja je pomembno, ker vplivamo na prihodnost. Zanimivo, ker zaradi raznolikosti naših učencev vsak dan prinaša nove izzive. Čutno, ker smo povezani s pristnostjo otrok. Ustvarjalno, ker je polno igre, radosti in smeha.«
