»Otroke imam preprosto rada. Biti učitelj mi pomeni biti odgovoren in pravičen. Zavedam se, da imam kot učiteljica pri oblikovanju otrokovega odnosa in vzorcev zelo pomembno vlogo. Skupaj z učenci rastem in se razvijam. Učiteljski poklic me izpolnjuje kot učiteljico kot tudi osebno.«
Tanja se ob potrebni avtoriteti, prilagodljivosti in iznajdljivosti zna tudi nasmejati, pošaliti ali kaj ušpičiti »v mejah razumnega«. In takrat, pravi, »si v otroških očeh kralj.« Ker je učitelj v veliki meri zgled, postavlja meje in se jih drži tudi sama. Posluša učence in išče nove, učinkovitejše načine poučevanja, pri katerih učenci z veseljem in navdušeno usvajajo nova znanja: »Pogosto mislijo, da se igrajo, pa se hkrati učijo.« Spoštuje in ceni naravo, ki jo bogati, zato želi, da tudi učenci ohranjajo zanimanje zanjo, da z njo živijo, jo znajo opazovati, se od nje učijo. S poučevanjem na prostem želi učence do znanja pripeljati preko gibanja, izkušenj, saj tako znanje postane uporabno in dolgotrajno.
Enkrat tedensko s sodelavko izvajata pouk na prostem, ki ga imenujejo Gozdni dan. Usvajanje učnih ciljev poteka v naravi, največkrat v gozdu. Učenci se učijo preko izkušenj in se gibajo na svežem zraku. Včasih se morajo kljub popolni pripravi prilagoditi marsikateri ponujeni priložnosti, ki pride spontano: »In mnogokrat nam taka doživetja ostanejo zelo dolgo v spominu.« Prepričana je, da se brez zvezka, delovnega zvezka in učbenika matematiko, pa tudi druge predmete, da učiti v naravi, pogosto še lažje in bolje, saj so učenci pri pouku ves čas aktivni. »Vse kar potrebujemo, imamo in najdemo v naravi. Poleg tega imajo učenci občutek, da se igrajo. Narava je zelo dober motivator!« še poudari Tanja.
