»Biti učiteljica v oddelku podaljšanega bivanja mi pomeni imeti možnost predati otrokom široko paleto znanj, ki niso strogo zacementirana v učnih načrtih, in kopico dragocenih življenjskih izkušenj ter srčnost in toplino, ki bosta šli z njimi naprej in se oplajali. Pri delu z mlajšimi otroki neizmerno uživam. Še kako dober občutek je, ko te učenci objamejo, te pohvalijo, ti kaj lepega narišejo ali napišejo, ti dajo ljubkovalni vzdevek ali pa te pokličejo kar mami ali oči. Da, tudi oči ;-).«
Taja ni navadna učiteljica. Je rokerska učiteljica. In učiteljica za življenje. Po načelu ‘zarečenega kruha se največ poje’ je pristala v oddelku podaljšanega bivanja, za kar ji danes nikakor ni žal. Z učenci ima iskreno topel, srčen, zabaven in duhovit odnos, najbolj pa se zavzema za to, »da bi moji učenci znali med hojo po poti Življenja čarati Dobro – tako bi jim uspelo pričarati ljubeznive nasmehe na obrazih ljudi in Srečo v svojem Srcu«. Ker ima bujno domišljijo, svojevrsten humor, je dobra opazovalka in ima rada red, na svoj način osmišlja pouk in vsebine popoldanskega dela. Pri tem se ji zdita pomembni podpora in zaupanje staršev ter iskrena podpora in nesebičnost dopoldanske kolegice. Njen najljubši del dneva je usmerjeni prosti čas: »Tu lahko z učenci delim svoje znanje, vedenje in izkušnje«.
Svojo ljubezen do rock glasbe prenaša na svoje učence, ki ob pisanju domačih nalog poslušajo mirno glasbo, nato pa se učilnica spremeni v plesišče ali oder, kjer so razredne metle kitare, flomastri mikrofoni, stol oder za pevca, luči nad tablo reflektorji in po razredu odzvanjajo rock melodije. Tako je nastala tudi gledališko obarvana plesna točka Šola danes je rokenrol. »V točki sem združila popart, dela Ivana Cankarja, pesem Highway to Hell, gibanje v ritmu in drugotno uporabnost predmetov iz njihovega vsakdana (metle in teniški loparji so se spremenili v kitare, plišaste miši in podgane so postale računalniške miške, stare tipkovnice sem predelala v prenosnike z znakom šole, zvezki za OPB, polepljeni z naslovnicami Cankarjevih del in njegovim portretom, pa so postali njegove knjige)«, opisuje Taja in za konec doda: »Včasih je dobro iti malo ven iz okvirjev. Še zlasti takrat, ko vidiš na obrazih otrok srečo in veselje«.
Ali kot sta napisala v mini knjižici njena učenca: »MI SMO NAJ SREČNEJŠI UČENCI NA SVETU. KER IMAMO NAJ BOL ROCK’N’ROLL UČITELJICOTAJO. OBOŽUJE ROCK’N’ROLL, GUNS N’ ROSES IN AC/DC«.
