»Zavedam se, da nisem »klasična« učiteljica, včasih malo posebna ali pa malo »nora«, če hočete. Ampak v svojem delu uživam in veseli me, ko na obrazih naših najstnikov vidim nasmeh in zadovoljstvo, pa čeprav včasih za kakšno stvar »žrtvujemo« tudi svoje prosto popoldne. Poskušam jih predvsem RAZUMETI in razumeti njihov način razmišljanja – ko otroka enkrat spoznaš v njegovem bistvu, ga razumeš drugače, razumeš njegovo vedenje in reakcije na določene situacije. Vsi otroci so v svojem bistvu posebni, edinstveni in polni idej. Le priložnost jim moramo dati, da to pokažejo.«
Simona poučuje nemščino kot neobvezni predmet v višjih razredih in izbirni predmet Filozofija za otroke v 9. razredu, vodi pa tudi delo Šolskega parlamenta in Šolske skupnosti. Zanjo je biti učiteljica bolj poslanstvo kot poklic: »Menim, da vsi tisti, ki delamo s srcem, čutimo podobno. Moje delo se ob 13.30, ko se zaključi pouk, po navadi ne konča. Čeprav ostajam v šoli tudi po 8 ur, sem pogosto na vezi z učenci tudi popoldne in zvečer – preko socialnih omrežij in vedo, da se lahko name obrnejo tudi izven delovnega časa. Odmerjanje delovnega časa učitelja je s tega vidika nemogoče«.
Učence spodbuja h kritičnemu razmišljanju, aktivnemu poslušanju in izražanju svojega mnenja ter razmišljanju s svojo glavo. Pri pouku uvaja različne učne stile, saj »je šolski sistem narejen predvsem za vizualne in avditivne tipe učencev, kinestetiki pa žal močno trpijo«. Prav zato se npr. samostalnikov in nepravilnih glagolov učijo tako z različnimi barvami kot z gibanjem po razredu, dajanjem »petk« in metanjem žogice ob glasnem ponavljanju. Pri tem se celo zabavajo, večino snovi pa se naučijo v šoli. Pri njej učenci redko stojijo pred tablo in odgovarjajo na vprašanja. Znanje preverja s projektnimi nalogami po vsakem zaključenem poglavju. »Otroci so polni neverjetnih idej! Samo prisluhniti jim je treba in dati možnost, da si sploh upajo narediti nekaj posebnega, samo njihovega! Pa naj gre za izdelavo plakata, PowerPointa, didaktične igre, makete ali videa,« opisuje, kako kreativno in vsak na svoj način predstavljajo svoje projektne naloge v razredu. Kar jim je zabavno in s čimer se učijo predvsem življenjskih situacij.
V okviru Šolskega parlamenta Simona spodbuja dobrodelnost in sočutje in pogosto z učenci organizira dobrodelne akcije za širšo skupnost, trudijo pa se tudi vsakodnevno izboljšati vzdušje na šoli – s šolskimi plesi, s tablo prijaznosti, s podarjanjem drobnih pozornosti in s skritimi sporočili učencem in učiteljem.
