»Vedeti, kdo je moj učenec. Videti 20 in več različnih osebnosti, vedeti za vsakega, kaj potrebuje, kaj je tisto, kar prav in samo njega naredi posebnega, kaj je tisto, kar želi znati. Velikokrat je to več od ‘napisanega’, morda malo drugače, kot je ‘napisano’ in to mu želim omogočiti. Biti učiteljica pomeni, da opremiš otroka z znanjem, katerega bo potem gradil naprej še celo življenje. Biti učiteljica pomeni, da pomagaš otroku zgraditi njegov jaz.«
Tako Ota kot razredna učiteljica v prvem razredu in učiteljica angleščine v 1. in 2. razredu vidi svoj poklic, ki mu je predana z vsem srcem in mladostno zagnanostjo. Čeprav velja za strogo in zahtevno, zna otroke odlično motivirati in jim nudi veliko več, kot to od nje zahteva učni načrt. Pravi, da večkrat sliši stavek “Ota, ti si stroga, ampak prijazna”, njej pa to pomeni, da učenci vedo, »da so varni, da vedo, kaj lahko, kaj ne, da me spoštujejo ter da jim bom hkrati stala ob strani, ko bo to potrebno.« Prepričana je, da vsak otrok potrebuje svoj pristop in da je uspeh, ko z vsakim vzpostaviš prav tak odnos, ki ga potrebuje: »Nekateri rabijo samo pogled in potrditev, spet drugi dolge pogovore, tretji malo več pogajanja.«
Z veliko vero v zmožnosti in želje učencev po samostojnosti le to tudi spodbuja z načinom dela v razredu. Učenci postopoma v celoti sami skrbijo za razred – pomoč sošolcem, urejanje razreda, priprava malice, deljenje kosila, zalivanje rož… – in v delu, skupaj z učiteljicama, zelo očitno uživajo. Hkratno opismenjevanje (velike in male črke) izvaja na sodobne in otrokom privlačne načine, s tem vpliva tudi na izoblikovanje njihove pozitivne samopodobe. Pri delu izhaja iz otrokovih interesov in posamezniku, ki želi, pokaže tudi, kakšne so pisane črke, čeprav je to snov 2. ali 3. razreda: »Takrat, ko otrok pokaže interes za nekaj, se bo največ naučil.« Z multikulturnim pristopom v pouk tujega jezika poleg angleščine vključuje še vse jezike, ki jih njeni učenci govorijo (so jim materni jezik), saj se zavzema za strpnost in jim sporoča, da so vsi jeziki enakovredni. Rada se od otrok uči tudi sama: »Ne morete si predstavljati, koliko te lahko učenci naučijo, če jim le dovoliš. Npr. sedaj znam šteti do 10 po turško in morda brez moje učenke tega ne bi znala«.
Ota poleg obveznega učnega programa izvaja številne druge projekte, ki otrokom dajejo širino (zbiranje odej za živali v zavetišču, zbiranje šolskih potrebščin za revne otroke, sodelovanje pri izven šolskih projektih …), organizira ali sodeluje na skoraj vseh šolskih prireditvah, predvsem pa je vedno na voljo otrokom, tudi, ko ti niso več njeni učenci.
