»Biti učitelj je vedno bila in je težka naloga. Mene ta naloga zavezuje in hkrati zadolžuje. Rada sem učiteljica. Pa ne v pomenu, »jaz ti povem, ti pa poslušaj in se to nauči«. Do svojih učencev skušam biti spoštljiva in jim hkrati dajati vzgled. Biti učitelj mi pomeni, da znam učence pritegniti, da se zavedam, da avtoritete ne morem izsiliti od učencev, da svoje učence obravnavam kot čim bolj odrasle, da jih pritegnem k sodelovanju, da dam učencem vedeti, kaj vse zmorejo in morajo, kajti to jim bo v življenju koristilo. Prepoznati njihovo močno področje in ga v tem primerno usmerjati in spodbujati. V vsakem učencu je talent in učitelj je tisti, ki ga mora samo prepoznati in odkriti. Nekaj najlepšega je videti navdušenje v otroku, ko ugotovi, da je v nečem napredoval in da je nekaj dosegel.«
Urška je en tak ‘multipraktik’. Je vzgojiteljica predšolskih otrok, profesorica športa in magistrica inkluzivne pedagogike, na svoji učiteljski poti pa se je srečala prav z vsemi razredi – kot druga učiteljica v prvem razredu, v oddelkih podaljšanega bivanja, kot športna pedagoginja, trenutno pa kot inkluzivna pedagoginja izvaja dodatno strokovno pomoč za učence s posebnimi potrebami. Prav tako še vedno z učenci odhaja v zimsko šolo v naravi in jih poleg drugih veščin uči smučati, v nižjih razredih pa v sklopu plavalnega tečaja uči tudi plavanje. Vedno je bila z učenci tesno povezana, saj pravi, da ima z njimi stik ‘na enaki valovni dolžini’.« Zanjo so učenci »soustvarjalci zgodbe in soustvarjalci poti do novih spoznanj,« z njimi pa najpogosteje dela kot soudeleženka v skupni nalogi.
Učence k sodelovanju pritegne z različnimi didaktičnimi sredstvi, daje jim priložnost, da sami iščejo pravila in ugotovitve. »Če hočeš odpreti mlado glavo, moraš potrkati na srce!« opisuje svojo usmerjenost v učenje skozi igro in gibanje pri mlajših ter približevanje najstnikom skozi postavljanje v njihovo vlogo. Zavzema se za korekten medosebni odnos, za medsebojno spoštovanje in upoštevanje, izpostavlja neprecenljive izkušnje iz šol v naravi, kjer medsebojno delijo svoja znanja in kjer »lahko za učence najdeš veliko časa, jih spoznaš in se z njimi pogovarjaš o nešteto stvareh.« Zelo pomembno se ji zdi dobro počutje vseh učencev, pogoji in vzdušje, v katerem se učenci počutijo varno in je tako ustvarjeno uspešno učno okolje, prav tako pa povezanost s starši in sodelavci.
Urška je v šoli vključena v več projektov, pri nekaterih je tudi vodja. Z učenci izvaja raziskovalne naloge, sodeluje pri organizaciji in izvedbi dobrodelnega koncerta, povezuje se s podjetji in zunanjimi izvajalci: »V svoje delo poskušam privabiti različne zunanje strokovnjake, podjetja, ki lahko pomembno pripomorejo k dvigu kvalitete pouka. Vsekakor pa pomembno pripomorejo k večjemu zanimanju učencev in učenk.« Njen nedavni ‘projekt’ je bilo sodelovanje s kuharskim mojstrom Binetom Volčičem v okviru tehniškega dne in spoznavanja poklicev. Z neposrednim vklopom v videokonferenco in odgovarjanjem na vprašanja je navdušil učence, razkril svojo karierno pot ter prednosti in slabosti gostinstva, učenci pa so se mu zahvalili z zapisom svojih občutij v kratkem zborniku.