»Biti učiteljica je moj stil življenja, s tem diham. Najbolj od vsega mi je všeč to, da pri mojih urah doživim veliko otroške igrivosti, ustvarjalnosti in srčnega bistva človeka, da mi to daje energijo in zanos za vsak dan posebej. Vsak dan je drugačen, vsaka ura, vsak učenec. Tega se poskušam zavedati in učencem v šoli ponuditi najboljše pogoje za izražanje svojih notranjih misli, čustev skozi likovno pripoved na ploskvi ali v kipu. Likovno izražanje je učencem najbližja, spontana igra. Zame učiteljica pomeni odgovornost za znanje in razvoj učencev na področju umetnosti in humanosti.«
Mojca svoje poslanstvo opravlja s srcem in dušo, likovna umetnost je njena pot. Poučevanje na matični šoli dopolnjuje še na OŠ Miklavž pri Ormožu, poučuje že 20 let in pravi, da prav uživa, ko se ozre nazaj: »In vidim, kaj vse smo skupaj z učenci ustvarili v risbah, slikah, grafikah, fotografiji in kako močne vezi so se spletle med nami. Uživam tudi v tem, ko opazujem sebe, kako se ob učencih razvijam, kot učitelj in oseba.« Ima izreden občutek za otroke in mladostnike in ima z njimi predvsem odprt odnos. Spodbuja jih k iskanju rešitev in izražanju lastnih idej in misli, vključuje jih v proces in se zavzema za vsakega posameznika, išče njihova močna področja in jih spodbuja, da jih izkoristijo. Razvija pa tudi »kritičnega misleca v sebi, ki bo prepoznal kvaliteto v izdelkih in vizualnih sporočilih«.
Sledi formativnim korakom, uporablja različne metode in oblike dela – možganska nevihta, igra asociacij, opisovanje slik, ogled kratkih filmov, demonstracija tehnik in materialov… . Učence rada »izziva« k iskanju in razmišljanju o določenih vsebinah, spodbuja medsebojno in medvrstniško povratno informacijo. Vzpostavlja spodbudno in sproščeno, a še vedno spoštljivo učno okolje, z uporabo humorja in glasbe se povezujejo sami s seboj in med sabo: »Vodi me misel, da je čas za delo in čas za veselje in lepo je, če to znamo združiti. Takrat gre vse lažje. Zavzemam se za glas učenca, most do učenja.«
Mojca pripoveduje o številnih zgodbah učencev, ki jim pomaga pri doseganju njihovih uspehov, pa tudi o svojih praksah sodelovanja z drugimi učitelji, zunanjimi strokovnjaki s področja arhitekture in krajinske arhitekture, projektih in razstavah. S celotnim projektom od načrta do izvedbe so devetošolci uspešno postavili igralni prostor z elementi na šolski zelenici, osmošolci so z raziskovanjem razvoja fine motorike načrtovali in nekatere uporabne pripomočke za učence nižjih razredov tudi izdelali. Z nastalimi deli z dvodnevne slikarske in fotografske kolonije na prekrasnih jeruzalemskih gričih pa so učenci pripravili razstavo s programom, s katero so staršem, prijateljem ter drugim učiteljem predstavili svoje ideje, čustva in misli v likovnih izdelkih. Ker v svojo prakso rada vnaša veščine, ki se jih priuči, je v času dela na daljavo iskala nove načine prenosa likovnih nalog učencem. Pripravila je učne ure s PPT prezentacijami v živo in se tako na spodbuden in prijazen način približala pouku, kot so ga bili vajeni v šoli. Svoje posnetke je delila na Youtubu in z njimi sodelovala tudi na več študijskih srečanjih.
