Špela Kosmatin poučuje četrti razred na OŠ Frana Albrehta v Kamniku. Učiteljski poklic je zanjo način življenja. To je raznoliko, dinamično, aktivno, fleksibilno in nikoli dolgočasno delo. Uživa v opazovanju napredka učencev. Občutek, da prispeva svoj delček v njihov mozaik življenja, jo vsak dan opominja, zakaj ima ta poklic tako rada.
Svoj način poučevanja je oblikovala skozi leta izkušenj in raziskovanja. Zelo hitro je ugotovila, da ji ustaljene prakse ne ustrezajo, zato je začela iskati drugačne pristope. Pedagoška fakulteta ji je dala osnovo, na kateri je zgradila lasten slog. Skozi samostojno izobraževanje, raziskovanje učnih stilov in oblikovanje različnih strategij je razvila način dela, ki temelji na formativnem spremljanju, gibanju in medvrstniškem učenju.
Velik poudarek daje odnosom in čustveni inteligenci. Njen odnos z učenci je iskren, topel in hkrati dosleden. Učenci imajo možnost sooblikovati pouk in izražati svoja mnenja. Špela poudarja, da učenci niso le ocene, ampak mnogo več. Njeno poučevanje je usmerjeno v proces, ne v končni rezultat, saj verjame, da se v samem procesu skriva največ znanja in osebne rasti.
Zavzema se za spoštljive odnose in prijetno razredno klimo, kjer ima vsak učenec možnost izraziti svoje mnenje in biti slišan. Vzpostavitev varnega okolja in razumevanje raznolikosti sta zanjo ključnega pomena. Učence spodbuja k sodelovalnemu učenju in jih uči, da so konflikti priložnost za učenje strpnosti in spoštovanja.
Med njenimi dobrimi praksami izstopata vidna učna pot in povratna informacija. Skupaj z učenci načrtuje cilje, postavljajo vmesne postaje znanja in sproti preverjajo napredek. Učenci tako ves čas vedo, kje so in kam gredo, ob tem pa prevzemajo odgovornost za svoje učenje. Priljubljen je tudi projekt športomatika, pri katerem povezuje cilje različnih predmetov z gibanjem in igro.
Špeli veliko pomenijo bralni trenutki. Čeprav so učenci že četrtošolci, jim še vedno rada bere na glas. Ti trenutki prinašajo mir, povezanost in veselje do knjig. Učenci berejo tudi sami, ob tem pa se učijo izražanja čustev in izboljšujejo razumevanje prebranega.
Njeno delo ni omejeno na ure v razredu. Kot pravi, učiteljica ni le učiteljica, ampak tudi mama, mentorica, organizatorka in poslušalka. Učiteljica ne moreš biti samo od ure do ure. Ideje pridejo kjerkoli in kadar koli, a prav v tem vidi lepoto svojega poklica.
Življenje učiteljice je zanjo navdihujoče, ves čas učeče in polno trenutkov, ki potrjujejo, da je izbrala pravo pot.
