»Učiteljica zame pomeni biti vzor. Vzor veselja, srčnosti, pozitivnega in ustvarjalnega duha. Pomembno je, da je učitelj odprt, sodelovalen, pozitiven in pripravljen na nove izzive.«
Romana je izjemna učiteljica, ki je bila med prvimi pri vključevanju otrok z Downovim sindromom v redno OŠ. Svojo izjemno ustvarjalnost izraža s sodelovanjem v različnih projektih, z uporabo inovativnih pristopov k poučevanju ter s spodbujanjem učencev h kreativnosti. Ima izjemen čut za delo z učenci s posebnimi potrebami in njihovo inkluzijo v redno OŠ, je kolegialna, pozitivna, raziskovalna, učeča. Šolski dan začne z objemom in pozdravom, na poti do ciljev prisluhne učencem, njihovim idejam in zgodbam, jim zaupa, jih spodbuja, se veseli z njimi in jim postavlja ravno prav visoke ovire, da jih z nekaj truda še lahko preskočijo: »Če na poti obstanejo, jim ponudim roko, svojo, še raje pa pošljem v akcijo sošolce. In med potjo se dogaja učenje, spoznavanje samega sebe in svojih zmožnosti. Na tej poti sem tudi jaz, kot vodja in sopotnik«. V dobri razredni skupnosti in prijaznih medsebojnih odnosih izpostavlja poslušanje in slišanje drug drugega, strpnost, sprejemanje drugih in drugačnih, primerno komunikacijo, sodelovanje in medsebojno pomoč. Verjame, da »se učenci teh spretnosti z načrtnim in neprestanim delom od vsega začetka lahko naučijo in kot odgovorni posamezniki s pozitivno samopodobo lažje in hitreje napredujejo na vseh področjih«. Zavzema se za vsakega posameznika, trud, napredek in pozitivno spremembo pa iz srca iskreno pohvali.
Romana v svoje delo uvaja inovativen pristop k spodbujanju ustvarjalnosti in inovativnosti, ki ga je pridobila s sodelovanjem v Erasmus+ projektu Innoteach. Izobražuje se v programu Neverjetna leta in teoretična znanja takoj implementira v pouk. V svojo redno prakso uvaja tudi znanja o otrocih z avtističnimi motnjami. Ob svojih mnogih izobraževanjih in sodelovanju v različnih projektih z učenci pa na koncu še doda: »Največ so mi dali učenci sami, njihovi starši in sodelavci, to so moji učitelji«.
