»Delo učiteljice je razgibano in raznoliko, vsak dan drugačno. Omogoča veliko ustvarjalnosti, nenehno učenje, odkrivanje novih poti do zastavljenih ciljev. V času, ko moderna tehnologija krade čas otrokom, si močno želim, da bi otroci (in odrasli) spet spoznali, kako čudovita učiteljica je narava, kako lepo je v družbi prijateljev, kako čarobno je listanje in branje knjig… Želim si, da bi otroci razvili notranjo motivacijo in vedoželjnost, da bi jih navdušile tudi drobne stvari.«
Nataši se zdi zelo pomembno, da se otroci v prvem triletju čim več gibljejo in igrajo, zato dejavnosti skuša pripraviti tako, da prav skozi igro in gibanje pridobivajo nove spretnosti, znanja in veščine. Sicer heterogena skupina pri tem lahko deluje homogeno, učenci pa se pri delu v skupinah navajajo na sodelovanje in medsebojno pomoč. »Mnogo od tega, kar si želim, mi (nam) omogoča gozd,« zatrjuje in se, kadar je le mogoče, z učenci odpravi tja. Priložnost za pridobivanje znanj in izkušenj je že hoja v gozd, ki je največkrat isti, saj se ji zdi, da »otroci tako do njega razvijejo globlji odnos, z vsakim obiskom pa najbolj nazorno opazimo spremembe, ki se dogajajo v naravi ali jih povzroči človek.«
Poleg veliko gibanja so tudi odnosi med učenci v gozdu drugačni, več je spontanega sodelovanja, družijo se otroci, ki se v razredu ne, več je komunikacije med posameznim učencem in učiteljico. Opaža, da se »v gozdu odprejo tudi tihi in pasivni otroci. Predmeti v gozdu jih spodbujajo k raziskovanju, iskanju odgovorov… .« Gozd je učni poligon za vsa področja in cilje kurikula, učenci pa so zelo motivirani za učenje, ki je bolj sproščeno in spontano. V gozdu so izvedli tudi pravi športni dan, kjer so bili športni rekviziti veje, storži, debla. »Narava nas večkrat preseneti in v nas vzbuja začudenje, vedoželjnost in postaja naš navdih,« svojega navdušenja ne skriva Nataša.
