Delo učitelja je, tako kot vsako delo, poslanstvo, ki se mu moramo popolnoma posvetiti. »To se mi zdi odgovorno delo, hkrati pa ponuja odlično priložnost za sprejemanje izzivov in prenašanje pozitivnih vrednot na mlajše rodove.« Zgledi vlečejo. Mateja Jelen, učiteljica na Osnovni šoli Preska, prav z zgledom močno vpliva na svoje učence. »Pomembno je, da se pred učenci ne pretvarjamo. Bodimo to, kar smo. Samo ljudje – včasih veseli, včasih zaskrbljeni, žalostni, razočarani in jezni. K dobrim odnosom pozitivno pripomorejo tudi zgodbe iz zasebnega življenja. Tako jim damo vedeti, da so del našega življenja tudi oni.«
Za kvaliteten pouk je značilna jasna struktura, na eni strani brez delovnih zvezkov, na drugi pa preplet različnih pristopov z uporabo didaktičnih materialov. Učencem vsak dan na začetku pouka predstavi potek delovnega dne. Potreben je jasen okvir, znotraj katerega do cilja peljejo različne poti – take, ki učence motivirajo in spodbujajo ustvarjalnost. Hkrati pa otrokom prav meja predstavlja varnost in možnost napredka. Kaj delo brez delovnih zvezkov pomeni za učence? »Pri otrocih spodbuja vzdrževanje učne motivacije, socialnih, komunikacijskih, gibalnih in drugih veščin. Lahko so bolj kreativni, razvijajo lastno domišljijo in divergentno mišljenje. Pri delu niso obremenjeni s količino nalog, ki nam bi jih narekoval delovni zvezek. Posledično je manj domačih nalog in so lahko drugačnega tipa, kot bi bile sicer.« Kaj pa delo brez delovnih zvezkov pomeni za učitelja? Veliko priprav in dodatnega dela, ki pa je vedno poplačano s pozitivnimi odzivi otrok in staršev. »Uporaba že pripravljenih gradiv je za učitelja sicer vabljiva. Vendar, kje je UČITELJ? Mislim, da se je žal izgubil med idejami tistih, ki jih želijo prodati.«
Kako torej doseči zastavljene učne cilje? Učenci so raznoliki, zato je bistven preplet različnih dejavnosti in poučevalnih pristopov. Učiteljica razmišlja o pouku, tudi ko je fizično stran od učencev in nenehno išče načine, kako bi ga obogatila. Dejavnosti temeljijo na rabi raznovrstnih materialov in didaktičnih pripomočkov, ki jih učiteljica izdela sama oziroma v sodelovanju s kolegico, včasih pa ji priskočijo na pomoč tudi družinski člani. Pri pouku prepleta elemente gozdne pedagogike, formativnega učenja in spremljanja, Montessori pedagogike, skrivnostnosti in drugih elementov. Veliko dejavnosti poteka zunaj, v vseh vremenskih pogojih, saj je po mnenju učiteljice Mateje narava najboljša učiteljica. »Ali lahko jutri spet to delamo?« jo pogosto vprašajo učenci.
Z veseljem in radovednostjo sprejema nove izzive. Poudari, da se ob dobrem sodelovanju s starši premaga vsaka ovira. Kot primer navede sprejem učenca s sladkorno boleznijo tipa 1, ki se je z dobrim sodelovanjem skupnosti popolnoma integriral in se udeležil šol v naravi ter planinskih taborov. In to – sodelovanje in vera, da »se da« − sta vsekakor pozitivni vrednoti, ki pomagata vzgajati mlajše generacije. »Učitelj ni le posredovalec informacij, temveč tudi posredovalec številnih raznovrstnih izkušenj, ki lahko vplivajo na izgradnjo posameznikova znanja in tudi celotne osebnosti.« Med starši in učitelji je bistvena iskrena sprotna komunikacija: učiteljica Mateja z veseljem posluša utemeljeno kritiko, ki jo sprejme kot izziv za lasten napredek. Rada sliši tudi pohvalo, ki jo je v času poučevanja na daljavo velikokrat delila z učenci in starši: »Spodbudne besede so staršem dale dodatno moč za delo z otroki. Naj povem, da so svojo vlogo vsi starši (ne glede na družinske razmere) opravili odlično. Ob vrnitvi v šolske klopi smo lahko brez dodatnega ponavljanja in prilagajanja nadaljevali z delom tam, kjer smo na daljavo končali.«
