Uporaba vseživljenjskega znanja
»Poslanstvo dajanja znanja in vzpostavljanje pristnih odnosov z mladimi,« je odgovor, oziroma moto, Magde Pipenbaher na vprašanje zakaj je učiteljica. »Učitelj, ki se poglobi v vsakega učenca posebej in iz njegovih sposobnosti zanj kreira najboljše,« pa njena definicija za najboljšega učitelja.
»Predpisani učni načrt upoštevam in ga ustrezno nadgrajujem z uporabo vseživljenjskega znanja,« pravi učiteljica ki poučuje matematiko že skoraj štiri desetletja. V svoje delo vključuje vse učence, saj dobro pozna njihove zmožnosti. Vključuje jih tako v učni proces, kot tudi kot pomoč učno šibkim, kot predstavitev lastne rešitve, kot skupno debato učne vsebine ter razvijanje in upoštevanjem kritičnega mišljenja.
Potencialne učence obenem spodbuja k razmišljanju o možnosti učiteljskega poklica, z določenimi zadolžitvami, ki jih uspešno samostojno opravijo, kot bi jih opravil učitelj. »Naj se postavijo v vlogo učitelja in delo jih mora seveda osrečevati tudi takrat, ko je možnost napora,« pove učiteljica, ki teži predvsem k doslednosti, težnja k spolnjevanju obljub, korektnosti in enakosti in spoštljivi komunikaciji.
Učitelica, ki svoj poklic vidi kot dodatno izobraževanje tistih, ki želijo v znanju nekaj doseči, je obenem tudi članica zreškega društva zeliščarjev Smetlika in delo z lokalno skupnostjo vključuje pri dnevinh dejavnostih. Učence pri učnih urah navaja, da delujejo v razredu kot skupnost, seveda kot skupnost tudi izven šolskih okvirjev.
