Učiteljici matematike na Osnovni šoli Dornberk, Ani Canzutti, učiteljski poklic vsak dan prinese nekaj novega: izzive, veselje, včasih pa tudi žalost ali razočaranje. »Vsak dan je nov dan in vsak dan imam priložnost nekaj dati otrokom. To je lahko podajanje snovi, še boj pomembno pa je, da jim izrečem kakšno spodbudno besedo, izrazim razumevanje ali skrb in se z njimi veselim.«
»Življenje učiteljice je kaos in večna mladost,« pravi Ana. Kaos zato, ker moraš biti kot učitelj v vsakem trenutku pripravljen na resnično veliko možnosti, za kar moraš, seveda, biti fleksibilen, obenem pa te v navalu kaosa delo z mladimi ohranja mladega. »Čeprav se sivi lasje kar množijo, gubice pa počasi tudi, ti učenci dajo pridih mladosti.«
Učiteljica matematike na Osnovni šoli Dornberk si prizadeva, da bi čisto vsak učenec dobil občutek, da zmore vse, kar si zada, obenem pa si otrokom želi predati veščine samopresoje, načrtovanja, zastavljanja ciljev in izboljšanja znanja. Tako pouk organizira na način, da vsak učenec v vsakem trenutku ve, kje na učni poti se nahaja, katera so njegova močna področja in kje ima še rezerve oziroma potencial za nadgradnjo znanja. Njeni učenci se tako samopresojajo glede na določena merila in kriterije uspešnosti. »Učenci sledijo svojemu napredku, vedo, kaj so cilji učnih vsebin, sami si znajo organizirati učenje matematike, poiskati prave naloge glede na želeno ciljno znanje in s tem oceno. Ko učenec dobi oceno, se proces učenja ustavi, ko pa govorimo o merilih in kriterijih uspešnosti ali o ciljih, se učenje nadaljuje, saj stremimo k njegovi neprestani nadgradnji.« Tako vsako poglavje začnejo z učno potjo, ki služi kot kažipot poglavja, s čimer učenci že ob začetku določenega učnega sklopa dobijo občutek, kako obsežen bo in katere postaje, kot učiteljica reče vsebinam poglavja, bo učna pot imela.
Ana v svoj pouk vpeljuje tudi tako imenovalno brezno učenja, ki služi kot opomnik učencem, da je v redu, če se ob neki obravnavi vsebine ali naloge počutijo zmedeni in obupani oziroma da so ti občutki le znak, da se učenje začenja. »Če želimo, da učenci napredujejo, mora vsak učenec v brezno. Če je izziv/naloga za učenca tako lahka, da do ‘padca v brezno’ ne pride, potem to pomeni, da ta učenec potrebuje kompleksnejši izziv, sicer na svoji poti učenja ne bo napredoval.« Za ‘plezanje iz brezna’ se učenci lahko poslužujejo različnih strategij oziroma upoštevajo pravilo 4P: najprej premisli, potem preberi – poišči v zapiskih, prosi za pomoč prijatelja oziroma sošolca – in nazadnje še vprašaj za namig učitelja oziroma profesorja.
Učiteljica Ana daje poudarek tudi napakam, ki so, kot pravi, nujne v procesu izobraževanja. »Brez napak ni napredka. Če se napaka zgodi, recimo, pri tabli, se učencu zahvalim za čudovito napako. Napake so tudi odlična priložnost za razpravo.«
Dve leti pred pandemijo koronavirusa je Ana ustvarila svoj prvi filmček, s katerim je želela olajšati učenje svojim učencem, istočasno pa je začela tudi s pisanjem bloga. Prav njeni učenci, ki so tako imeli možnost slišati učno razlago takrat, ko so izostali od pouka, so učiteljico spodbudili, naj snema filmčke še naprej in omogoči, da bodo do njih lahko dostopali tudi ostali. Tako se je začela zgodba o Travel Math Class, kot je sama poimenovala svoj Youtube kanal. Do danes je nastalo skoraj 300 filmčkov, ki jih uporabljajo tudi učitelji po ostalih slovenskih osnovnih šolah.
Ves trud in angažma za čim bolj učinkovito učenje otrok in podajanje vrednot pripeljeta do ogromno čudovitih trenutkov, pravi Ana. Z veseljem se spominja darila – majice s potiskom v stilu Che Guevare – ki si ji ga pred leti izročili učenci. »Učenci so mi takrat rekli, da me imajo za revolucionarno učiteljico. Priznam, da sem s primerjavo z revolucionarjem Chejem navdušena.«
