Simona Hajnal poučuje 4. razred na OŠ Ljudski vrt Ptuj. Učiteljski poklic opravlja že 29 let, želja po njem pa jo spremlja že od prvega razreda osnovne šole, ko jo je s svojo osebnostjo in delom navdušila njena učiteljica. Biti učiteljica zanjo ni samo poklic, ampak poslanstvo, za katerega se učiš vsak dan znova. Verjame, da učitelj ne le uči, ampak tudi vzgaja, svetuje, sodeluje, kritično razmišlja in se prilagaja.
Svoj način dela opisuje kot sproščen, a hkrati zahteven. Pouk popestri s smešnicami, zgodbami, problemskimi situacijami, miselnimi ugankami, gibalnimi nalogami in igrami vlog. Včasih govori v rimah, drugič se spremeni v drugo osebo ali v pouk vključi junake in znane osebnosti, ki so učencem blizu. Pouk lahko tako dobi obliko nogometnega treninga, glasbenega urjenja ali povsem drugačnega tematskega dne.
Odnos z učenci opisuje kot zabaven, a hkrati poučen in odgovoren. Je dosledna in vztrajna, enako pa pričakuje tudi od njih. Pomembno ji je, da učenci radi hodijo v šolo, se veliko naučijo in znajo pridobljeno znanje uporabiti v vsakdanjem življenju. Velik poudarek namenja tudi strpnosti, sprejetosti med vrstniki in medsebojnim odnosom. Učencem omogoča individualne govorilne ure, na katerih se lahko z njo pogovorijo, na voljo pa imajo tudi poseben zvezek, kamor ji lahko napišejo pripombe, pohvale ali sporočila.
Posebno mesto pri njenem delu imajo drugače zasnovane učne ure. Pripravlja dinozavrski, piratski in čarovniški dan, pouk iz leta 1930, obisk električarja, turistično vodenje in druge tematsko povezane ure. Pri tem ne gre za dneve dejavnosti, temveč za načrtovan pouk, v katerem različne predmete poveže okoli skupne teme. Učenci dobivajo tudi naloge z zvezdico, ki jih vodijo v dodatno raziskovanje in reševanje problemov.
Veliko pozornosti namenja digitalnim kompetencam. Učence uči uporabe elektronske pošte, ustvarjanja in shranjevanja dokumentov, priprave predstavitev ter dela z digitalnimi učilnicami. Pri pouku uporablja tudi telefone, QR kode in različne aplikacije. Pomembno se ji zdi tudi učenje učenja, saj želi učencem pokazati različne načine, kako lahko pridejo do znanja.
Njeno delo sega tudi zunaj razreda. Vodi tehnični krožek Spretni prsti, pripravlja učence na različna tekmovanja ter je bila mentorica sedmim raziskovalnim nalogam. Četrto leto je tudi mentorica Malih sivih celic, kjer so bili njeni učenci leta 2024 zmagovalci. Z učenci se povezuje tudi z lokalnim okoljem, sodeluje na prireditvah na Ptuju in pri projektih, povezanih z mestom.
Med nepozabnimi trenutki iz učilnice izpostavlja dan, ko so ji učenci povedali, da ima zlato srce. Na vprašanje, zakaj, so odgovorili, da zato, ker je prijazna, a hkrati zahtevna, ker jim pomaga, prisluhne, jih zagovarja in jim svetuje. Eden od učencev pa je našel še preprostejšo razlago. Tisti dan je namreč nosila majico z velikim zlatim srcem.
Življenje učiteljice zanjo je pestro, zanimivo in zabavno, predvsem pa noben dan ni enak. Zaveda se, da je učitelj s svojim delom, vzgledom in življenjem ves čas viden učencem, staršem, sodelavcem in okolici. Tudi po skoraj treh desetletjih poučevanja še vedno z veseljem hodi v službo in razmišlja, kako učencem pripraviti nekaj novega. Njeno vodilo ostaja preprosto: za otroke se je vredno potruditi.
