Otroške izkušnje nam velikokrat začrtajo življenjsko pot. Učiteljica Polonca Perkuš izhaja iz učiteljske družine. V svoji namišljeni šoli je »s prstom žugala nevidnim otrokom, ki so sedeli v klopeh, v namišljenih odmorih je klepetala na hodniku s kolegico, bila je stroga.« V svoji 39-letni praksi poučevanja pa je bila popolnoma drugačna. Delo z otroki jo bogati in ji daje energijo, prežene žalost in jezo, ki včasih prideta z njo v šolo, učenci jo razvedrijo, razjezijo, presenetijo. Cel spekter čustev in razgiban dan – kdo si ne bi želel takšnega delavnika?
Poučuje v prvi triadi, ki se ji zdi najbolj ranljiva, a odkrita skupina otrok. Vedno je stremela k novostim, dopolnjevanju frontalnega pouka in nekoliko drugačnem delu: spodbujala je opisno ocenjevanje, integrirani pouk v osnovni šoli, uvajala je didaktične pripomočke, ki jih je izdelovala na delavnicah skupaj s starši. Obenem ni pozabila na nadarjene in ob sobotah je zadnje vodila delavnice – delo je vedno moralo biti razgibano, aktivno in povezano z gibanjem. To je pomembno tudi zato, ker ima pred sabo pisan razred z učenci različnih okolij in predznanj. Dober in srčen pedagog mora znati te raznolikosti povezati in jih voditi. »Vsakemu učencu se skušam približati, ga bolje spoznati in graditi na njegovih močnih področjih.« Vsako znanje se gradi počasi in vztrajno. »Nikoli ne prehitevaj in ne hiti, nadaljuj počasi.« Prav te besede se lahko berejo kot pravo nasprotje svetu, ki se hitro vrti. Učiteljica se zaveda, da usvajanje znanja terja čas tako v učnem procesu kot v procesu spoznavanja otroka. Poudarja, da je biti učiteljica seštevek različnih, za otroka »pomembnih drugih«: mama, oče, vzgojiteljica, zdravnica, čistilka, klovnesa, psihologinja, etnologinja.
Šola ni le skupnost učiteljev in otrok, pač pa prostor mnogih različnih deležnikov, zato se trudi za dobro komunikacijo z vsemi in za srčen ter razumevajoč odnos s starši. Ker se vprašanje meja dotika vseh področij našega življenja, je bistveno, da jih postavimo tudi staršem. Učiteljica Polonca staršem vedno ponudi roko, tudi zato, da jim jasno predstavi pravila igre.
