»To, da sem učiteljica, ne doživljam kot poklic. Biti učiteljica zame pomeni del mojega življenja, mojega vsakdana. Svoje učence in njihove starše doživljam kot partnerje v vzgojno-izobraževalnem procesu. Nenehno se učim od njih. Navdihujejo me z energijo, so moja motivacija za delo, za nenehno raziskovanje, iskanje različnih metod poučevanja. Z njimi skušam ustvariti lepoto sobivanja, dobre medsebojne komunikacije, povezanosti, pozitivne energije in zaupanja.«
Svetlana Jović z Osnovne šole Jurija Dalmatina Krško je v Slovenijo iz Srbije prišla pred 17 leti in najbolj jo je skrbelo, če bo lahko tudi tukaj opravljala svoje poslanstvo. A je kmalu sebi in svoji okolici dokazala, da nič ni nemogoče ter da so vztrajnost, strpnost, doslednost in zavzetost popotnice, ki vedno pripeljejo do cilja, in tako svoje poslanstvo kot učiteljica že 14 let uresničuje tudi v Sloveniji. In prav take vrednote za življenje preko svojega dela prenaša tudi na otroke. »Z otroki vzpostavim prijeten, spoštljiv odnos, ki je prepleten z občutki, da se lahko zanesejo name, da bom v vsakem izmed njih poiskala in negovala njihova močna področja, jim pomagala graditi samozavest, samozaupanje ter poskrbela, da se v šoli počutijo varno, sprejeto in prijetno,« pripoveduje učiteljica Svetlana in doda, da biti učiteljica pomeni biti oseba, ki zna sprejeti otroke, takšne kot so, oseba brez predsodkov in oseba, ki močno vpliva na življenja in samopodobo mladih ljudi.
Učiteljica otroke spodbuja k samostojnosti pri učenju, timskem delu, kreativnosti na vseh področjih, sproščenem in bogatem izražanju, nastopanju, na drugi strani pa k temu, da so prijatelji, si med seboj pomagajo, se spoštujejo, so prijazni in se skupaj veselijo svojega in uspehov drugih. Pri svojem delu je zelo dosledna, delo v njeni učilnici je dinamično in razgibano, od otrok ne pričakuje, da slepo sledijo njenim navodilom, ampak da vedoželjno sprašujejo, dajejo pobude za delo in sami prevzamejo del učnega procesa. Otroke rada vključuje v projektno in raziskovalno skupinsko delo, rada medpredmetno povezuje učno snov, sestavni del pouka pa je vedno tudi igra. Velik poudarek daje sodelovanju s starši, zato vsako leto organizira različna srečanja za starše in otroke, velik pomen daje branju in z učenci vsako leto napiše zahvale za vse zaposlene na šoli. Če v razredu kdaj pride do konfliktov, jih z učenci rešujejo skozi pogovore ali skozi igre vlog.
Svetlana Jović se zavzema za to, da v njenem razredu vsak otrok pride do izraza in da je pravična do vseh. »Pomembno se mi zdi, da ne pozabim na nadarjene učence, na učence, ki so učno povprečni, na učence z učnimi težavami. Vsak otrok se pri meni počuti kot pomemben člen razreda,« zagovarja učiteljica in ob tem dodala, da v redni učni proces uvaja veliko aktivnosti, ki podpirajo nadarjenost otrok, ter v vsakem posamezniku poišče njegovo močno področje, ki ga lahko z različnimi aktivnostmi razvija.
