»Nikoli se nisem ubadala z vprašanjem, zakaj sem postala učiteljica. Preprosto sem to postala. Večkrat pa sem si postavila vprašanje, kako svoje delo narediti boljše. Seveda sem v svoji več kot dvajsetletni karieri velikokrat naletela na situacije, ki so me razžalostile, razjezile ali mi za nekaj časa odvzele voljo do dela. Pa je ravno delo z otroki bilo tisto, ki je delovalo kot katapult za ponoven, še boljši zagon.«
Darinka je učiteljica razrednega pouka, ki svoj poklic čuti in nanj gleda pozitivno, prepričana pa je tudi, da nam je v življenju vse poslano z namenom: »Če to vemo in sprejmemo, začutimo s srcem, potem smo uspešni, zadovoljni, zmožni premagati ovire …« Različne situacije sprejema kot priložnost za lastno učenje. Prepričana je, da so nam naši lastni otroci največji učitelji in tako jemlje tudi svoje učence. Otrokom zna dati krila in temelje, da napredujejo v samostojne in samozavestne osebe. Z njimi zna najti stik in pridobiti zaupanje, z dinamičnim delom in različnimi oblikami pouka pa skuša dati priložnost vsakemu učencu, da pokaže svoja močna področja in izboljšuje šibka. Uči jih tudi iskrenega izražanja občutkov in misli, z odkritim pogovorom ob koncu kakšne dejavnosti, za katerega pravi, da je »nujen segment, za katerega jim v šoli pogosto zmanjka časa«, pa dobi povratne informacije, ki so usmeritve za nadaljnje delo učitelja in učenca.
Izziv pri poučevanju ji predstavlja predvsem izkušenjsko učenje, zato otrokom ponudi veliko priložnosti za učenje izven šolskih klopi: »Težko si predstavljam vožnjo z avtomobilom brez praktičnih ur in težko si predstavljam otrokom predstaviti kmetijo, tržnico ipd., brez dejanskega ogleda le-teh. Tudi preprost planinski pohod je lahko priložnost za utrjevanje pridobljenega znanja, za osvajanje novega ali za razvijanje medosebnih odnosov«. Te spontane oblike dela otroke motivirajo, navdušujejo in jim dajejo občutek, da zmorejo. Veliko naredijo sami, ob formativnem spremljanju ima vpogled nad celoto, pa hkrati nad vsakim posameznikom.
Darinka spodbude za kvalitetno delo v razredu najde tudi v permanentnem izobraževanju doma in v tujini in meni, da bi šole morale sodelovati z roko v roki: »Veliko se lahko naučimo že kar drug od drugega, zato se mi tekmovanja med šolami nikoli niso zdela pomembna. Vedno pa je dobro pogledati še čez planke in dobre prakse prenesti in preizkusiti doma«.
